Čudoviti svet modrih frankinj 2021

V četrtek, 25. marca, se je na pobudo KŠTM Sevnica v sodelovanju z Vinsko šolo Belvin, Gostilno Repovž in Galerijo Okusov v sklopu 182. srečanja kluba Belvin odvila spletna degustacija modrih frankinj. Večer pokušanja, ki smo ga naslovili 'Čudoviti svet modrih frankinj' je moderiral Robert Gorjak, ustanovitelj šole in tudi zdaj že nekaj letni predsednik ocenjevalne komisije modrih frankinj v Sevnici. V debato se je, poleg vinarjev, vključil sevničan, Grega Repovž, sommelier in tudi sicer velik promotor te žlahtne vinske sorte.

V dobrih treh urah smo poskusili dvanajst modrih frankinj dvanajstih vinarjev iz štirih držav – Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Od še vedno svežih modrih frankinj letnika 2019 – Možičeve in Dularjeve (obe sta na 10. ocenjevanju modrih frankinj v Sevnici leta 2020 dosegli 85 točk) – se je večer stopnjeval preko Šturmove, modre frankinje Turn Premium KZ Krško in Vrbanjke, vse tri letnik 2018, do vse zrelejših in polnejših - Frelihove letnika 2016, Jeleničeve 2015 in Kobalove Lune letnika 2016. Značilno sadnost slovenskih frankinj je presekala madžarska modra frankinja Gurovica 2017 iz kleti Bodri, predstavniki katere so že vrsto let tudi redni udeleženci Festivala modre frankinje v Sevnici, v kateri se je izpostavilo bolj zrelo rdeče sadje in zelišča. Sledila je modra Frankinja Miraz 2017 iz kleti Feravino 1804, lanskoletna prvakinja ocenjevanja modrih frankinj v Sevnici po izboru strokovne komisije. Člani le te so bili tudi ta večer lepo zastopani, poleg Repovža in Gorjaka, sta bila prisotna še Uroš Valc in Ožbej Peterle.

Slavonski frankinji je sledila modra frankinja iz avstrijske Gradiščanske. Ried Goldberg letnika 2017 nam je predstavil kar vinar Georg Prieler sam. Večer smo zaključili z modro frankinjo Mačkovci letnika 2015 iz kleti Marof. 

Kot pritiče popolnemu večeru v času, ko Slovenija nosi naziv Evropska gastronomska regija, so si udeleženci predhodno lahko naročili tudi hrano. Skrbno izbrano predjed, pri kateri ni manjkala niti tradicionalna sevniška suha salama, ki so jo ob tej priložnosti prispevali člani Društva salamarjev Sevnica, in sladico so pripravili v Gostilni Repovž, glavno jed v Galeriji Okusov. 

Večeri kot je bil četrtkov (del tega si lahko ogledate na facebook strani KŠTM Sevnica) so nedvomno v prid prepoznavnosti in priljubljenosti te žlahtne sorte, ki je žal mnogokrat še vedno zapostavljena ali spregledana. A z zagonom in optimizmom, ki so ga pokazali vinarji, se tudi modri frankinji v prihodnosti obeta svetlejša prihodnost. Svoje pri tem pa bomo nedvomno morali dodati tudi promotorji in, predvsem, vinopivci. 

Annemarie Culetto, KŠTM Sevnica