Dr. Julij Nemanič o lastnostih in posebnostih modre fr...

Na Gradu Sevnica je v soboto, 7. septembra 2013, v času 3. Festivala modre frankinje potekalo strokovno predavanje, na katerem je priznani slovenski enolog dr. Julij Nemanič spregovoril na temo "Lastnosti in posebnosti pridelave modre frankinje«. Dr. Julij Nemanič je uvodoma izrazil veliko zadovoljstvo, da je festival modre frankinje več kot "veselica", je priložnost za zbrano in kulturno okušanje ter spoznavanje široke palete modrih frankinj iz različnih vinorodnih okolišev in držav ter za druženje vina s kulinaričnimi posebnostmi Posavja. Glede na veliko zastopanost sorte v vinorodni deželi Posavje, na dejstva, da se tukaj odlično počuti in daje vrhunsko grozdje, kar izkoriščamo številni uspešni pridelovalci, da izjemen ambient na sevniškem gradu - z vinoteko, grajskim vinogradom in kletjo, ki nastaja, izvirno ponazarja vinogradniško tradicijo naših krajev ugotavlja, da nikakor ni preskromno, če modri frankinji priznamo "domovinsko pravico" prav tu - na festivalu v Sevnici. Tudi zato, ker prvi festival modre frankinje v letu 2011 ni bil zadnji in ker sorta, tudi po zaslugi uspešne promocije festivala, pridobiva na ugledu. Na strokovnem predavanju "Lastnosti in posebnosti pridelave modre frankinje", kot vina, ki ima potencial za rosé, kakovostna in vrhunska rdeča vina, je dr. Nemanič iskal odgovore na vprašanja: "Ali v praksi dovolj izkoriščamo potencial sorte? Poznamo razliko v postopkih pri pridelavi vina modre frankinje za tipiziranje zaščitenih zvrsti ter kakovostnega in vrhunskega rdečega vina? Ali se odločamo za trgatev samo na osnovi sladkorne stopnje, ali upoštevamo tudi razmerje sladkorja s kislinami ter fenolno zrelost? Ali v praksi dovolj upoštevamo vlogo maceracije pri pridelavi različnih slogov vin? Kakšni marketinški pristopi pri trženju bi bili najprimernejši?" Izpostavil je karakter in način pridelave kakovostnih modrih frankinj, katere bi po njegovem mnenju morale doseči oceno najmanj 17,5 točk in alkoholno stopnjo nad 11,5 % ter vrhunskih, še bogatejših in alkoholno močnejših. Poudaril pa je, da je brez znanja o poteku in izvedbi kontroliranega biološkega razkisa, kontroliranega žveplanja, uporabe sodov in zdravega dozorelega grozdja s sladkorno stopnjo nad 85 °Oe, vrhunsko kakovost težko doseči in vzdrževati več let.

Pri sortni frankinji bi po njegovem morali razviti dva sloga, bolj značajna in prepoznavna kot doslej: kakovostno vino, negovano v inoksu, a vsaj z oceno 17 točk in več (spodnji prag za kakovostno vino pri nas je 16,1 točke), ter vrhunsko, negovano več časa v lesenih sodih in z nekaj desetink višjimi ocenami od 18,1 točke, kolikor se najmanj zahteva za vrhunsko vino. Odločitev za eno ali drugo je stvar vinogradnika in njegovih prodajnih poti, vsak slog pa terja svoj in drugačen pristop od vinograda naprej. Če za kakovostno frankinjo, ki ni namenjena daljšemu zorenju in kjer pričakujemo predvsem pitno svežino, biološki razkis (bakterijska pretvorba ostrejše jabolčne kisline v milejšo mlečno) ni nujen, pa je ta obvezen za vrhunsko, ki jo morajo odlikovati polnost, kompleksnost, mehkoba taninov, dolg pookus in mora takšno kakovost ohranjati več let, raje kar desetletje. Seveda je Nemanič ob tem navrgel kopico konkretnih in praktičnih napotkov, od spremljanja vsebnosti sladkorja, kislin, taninov, sortnih in skritih arom v času zorenja, do maceracije, dodajanja hrane kvasovkam, cepitve bakterij za razkis, žveplanja, kar vse še vedno ni povsem domače marsikateremu vinogradniku.

Vira:
www.drustvo-vinogradnikov.si
Jože Rozman, članek Pijem modro, Slovenske novice, 14. 9. 2013